Raziskava - KKS delavci

Kar 1521 slovenskih delavcev delujočih na vseh podpodročjih kulturno-kreativnega sektorja se je odzvalo vabilu in med 6. aprilom in 3. majem 2020 rešilo anketo ali in kako COVID-19 kriza vpliva na njihovo delo in življenje. V študijo smo vključili vse delavce ne glede na pravni status: študente, delavce prek avtorskih, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah ter zaposlene v javnih zavodih.

To je prva celovita študija vplivov COVID-19 krize na delavce kulturno-kreativnega sektorja (KKS) v Sloveniji. In izsledki niso vzpodbudni.

1. Kar 31,5 % delavcev je med samoizolacijo obsedelo doma brez dela. Največ delavcev, ki so ostali povsem brez dela, je filmarjev in avdio video ustvarjalcev, tistih, ki delajo na področju uprizoritvenih umetnosti, glasbe, fotografije in kreativnega turizma.

2. 77 % vseh anketiranih poroča o odpovedi posla v marcu, aprilu in maju. Povprečna vrednost izgubljenih poslov za marec je 2.945 evrov. Delavci pa so napovedali izgube za april in maj v povprečni višini 5.983 evrov.

3. Kar 73,4 % vseh delavcev, ki je delalo, poroča o nižji oziroma veliko nižji delovni učinkovitosti. Kot bistvene vzroke nižje storilnosti navajajo: stisko zaradi COVID-19, upočasnitev delovnih procesov prek spleta, skrb za šolanje in varstvo otrok, številna domača opravila in zabrisanost mej med delom in prostim časom.

4. Delavci so vprašalnik reševali pred, med in po sprejetju prvega koronskega paketa in kar 63,4 % vseh vprašanih je vladne ukrepe na poslovanje KKS označilo za nezadostne. Zato predlagajo sledeče rešitve: manj zbirokratizirane postopke za pridobitev pomoči, UTD za vse, zagotovitev največje pomoči najbolj prizadetim, pomoč tistim, ki jih bo kriza prizadela z zamikom, in močnejše državne in EU spodbude za celoten sektor.

5. Delavci upad prometa v primerjavi z letom 2019 napovedujejo prav na vseh podpodročjih, v povprečju za 44 %. Ocenjujejo, da bodo učinki te krize daljnosežnejši in številčnejši v primerjavi s finančno krizo pred desetletjem. Napovedujejo, da bo še težje najti naročnike, ti pa bodo za opravljeno delo plačevali manj in pogosto zamujali s plačili.

6. Največjo skrb predstavljajo rezultati, ki kažejo, da je več kot tretjina anketiranih že pred krizo imela neto mesečni dohodek med 500 in 1000 evri. Zgolj 18,4 % vprašanih je zaslužilo nad 1500 evrov. Prihrankov pa imajo v povprečju le za 5,6 mesecev, kar pomeni nekje do sredine avgusta 2020. Delavci z najnižjimi dohodki delajo na področju vizualne umetnosti, krajinske arhitekture, uprizoritvenih umetnosti in ustvarjalnih obrti. Delavci z najvišjimi dohodki so razvijalci programske opreme in računalniških iger.

7. Čeprav se pogosto sliši, da je kulturno-kreativni sektor močno odvisen od javnih sredstev pa samoocena virov prihodkov za leto 2019 kaže, da v povprečju celoten sektor kar 62 % denarja zasluži na trgu, torej s prodajo blaga ali storitev podjetjem ali končnim kupcem. Razpisi, državni in lokalni in EU sredstva pa po samooceni virov prihodkov za leto 2019 v povprečju predstavljajo zgolj 10 % delež prihodkov.
Še največ razpisnega denarja naj bi počrpale intermedijske umetnosti, a še vedno le v višini 25 %.

Priporočila

Rezultati kažejo, da so slovenski ustvarjalci že pred krizo živeli skromno, večina iz rok v usta. Dvomesečna zamrznitev kulturnega dogajanja, ki pa se kljub koncu epidemije (in z njo ukinitvijo pomoči) še ne sme vzpostaviti na običajen nivo delovanja, zato predstavlja izjemno grožnjo. Marsikdo se je že, številni pa se še bodo to poletje znašli v hudi socialni stiski.

Preventivno delovanje je cenejše kot kurativa. Zato je izjemno pomembno, da se poskuša narediti vse, da se delovna mesta v kulturno-kreativnem sektorju obdržijo, namesto, da se bo številne ustvarjalce zaradi prepočasnega ukrepanja nato za znatno več denarja rehabilitiralo kot brezposelne.

Namesto zmanjšanja državnih in lokalnih sredstev bi se morale spodbude povečati, sploh v luči dejstva, da že danes prestavljajo izjemno majhen delež virov financiranja. Že obstoječe razpisne projekte bi bilo nujno prilagoditi glede na nove razmere. Podatki kažejo, da je črpanje EU sredstev po samooceni delavcev le 2 %, kar pomeni, da je potrebno vzpostaviti podporne službe, ki bodo tu zato, da bodo ustvarjalcem pomagale premagovati sedaj več kot očitno nepremostljive birokratske ovire.

Torej, kratkoročno so potrebne državne in lokalne spodbude ter naročila zunanjim izvajalcem s strani javnih zavodov, dolgoročno pa znatno večji pritok EU sredstev.

Ukrepati je potrebno še pred poletjem.