Infografike: Slovenski ustvarjalci v devetih slikah

25. november 2021

Predstavljamo izbor devetih statističnih slik, infografik, katerih namen je izris podobe slovenskih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Značilnost našega sektorja namreč je, da se zelo slabo poznamo. Medsebojno smo si izredno različni, saj ustvarjamo tudi na povsem nepovezanih podpodročjih. Obenem pa so poskusi preučevanja delavcev največkrat osredotočeni zgolj na samozaposlene v kulturi in ne zajamejo vseh delavcev, ne glede na njihove poslovne subjekte.

Pričujoči izrisani profili so tako prvi poskus bolj celovitega razumevanja slovenskega kulturno-ustvarjalnega delavca z namenom preveritve različnih predpostavk, ki se pogosto povezujejo z delom in življenjem ustvarjalcev.

Slovenski ustvarjalci v devetih slikah

Eva Matjaž

Čevlji statistik so pogosto precej neudobni, saj je kompleksnost družbe ter večplastnost njenih problemov skorajda nemogoče ujeti v številke. Povprečne statistične osebe v vsakdanjem življenju namreč z veliko verjetnostjo ne bomo srečali. Vedno bo imela nečesa preveč ali premalo, nikoli ne bo imela ravno dovolj tega, o čemer nam pričajo podatki.

Pa vendar je pred vami izbor devetih statističnih slik, infografik, katerih namen je izris podobe slovenskih delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju. Ena izmed značilnosti našega polja je, da se zelo slabo poznamo. Medsebojno smo si izredno različni, saj ustvarjamo tudi na povsem nepovezanih podpodročjih. Obenem pa so poskusi preučevanja delavcev največkrat osredotočeni zgolj na samozaposlene v kulturi in ne zajamejo vseh delavcev, ne glede na njihove poslovne subjekte. Pričujoči izrisani profili so tako prvi poskus bolj celovitega razumevanja slovenskega kulturno-ustvarjalnega delavca z namenom preveritve različnih predpostavk, ki se pogosto povezujejo z delom in življenjem ustvarjalcev.

Poligon je prve študije o delovnih izzivih ustvarjalcev začel izvajati kmalu po odprtju kreativnega centra na Tobačni, leta 2014, temu pa je sledilo bolj poglobljeno raziskovanje v skupnem projektu z Asociacijo v 2018/19, v okviru projekta Servis za ustvarjalce. To so bili obsežni intervjuji z delavci, ki so nam omogočali identifikacijo ključnih spremenljivk in najbolj perečih izzivov, s katerimi se ustvarjalci soočajo. Kot eno izmed rešitev za zaznane probleme smo v začetku 2021 izdali tudi priročnik vaj za krepitev mehkih delovnih veščin, Svoboda Espe.

Priložnost za temeljitejšo kvantitativno raziskovanje pa se je ponudila ob začetku epidemije, ko smo s podporo Centra za kreativnost začeli meriti, kako epidemija vpliva na življenje in delo delavcev ustvarjalcev. Ta raziskava je unikum v Sloveniji, saj je kulturno-ustvarjalni edini sektor, ki ima sedaj tako celovite podatke o vplivu epidemije na panogo. Tudi v Evropi nobena druga država za kulturno-ustvarjalni sektor nima primerljive longitudinalne študije, v Sloveniji se bo namreč v obdobju dveh let stanje izmerilo štirikrat, doslej pa je v treh merjenjih sodelovalo 10 % vse delovno aktivne populacije ustvarjalcev v Sloveniji oziroma 3454 delavcev.

Medtem ko smo se v treh poročilih predvsem osredotočili na vidike poslovanja in soočanja z izzivi covida-19, je fokus teh infografik neepidemičen. Namen teh statističnih slik je skicirati podobo slovenskih ustvarjalcev; kako živijo in delajo nasploh. Skupna in generacijska infografika združujeta podatke vseh 3454 delavcev, ne glede na področje ustvarjanja in ne glede na poslovni status delavca. Za podpodročja, ki so imela vsaj sto anketiranih delavcev, pa smo zasnovali tudi panožno specifične infografike: za uprizoritvene umetnosti, grafične oblikovalce, glasbenike, arhitekte, filmarje in AV, vizualne umetnike (kiparje, slikarje in ilustratorje) ter literarne ustvarjalce, založnike, bibliotekarje in prevajalce. Za vse delavce, ki so rešili anketo, smo naredili tudi generacijske prereze in tako osvetlili razlike in podobnosti med delavci po določenih starostnih skupinah.

Izsledki analiz so nadgradnja že v treh predhodnih poročilih nakazanih ugotovitev. Vnovič se potrjuje težka ekonomska situacija ustvarjalcev, visoka socialna nevarnost in prevladujoča prepuščenost samemu sebi. Analiza po generacijah kaže, da se ekonomsko stanje tudi z leti za večino ustvarjalcev ne izboljšuje, kar je precej nespodbudno in zaskrbljujoče. Čeprav administracija želi delavce pogosto popredalčkati po specifičnih poljih ustvarjanja, naši podatki kažejo, da so ustvarjalci izraziti hibridi, velika večina deluje na več kot enem podpodročju sektorja, številni celo na treh ali več. Že četrtič naši rezultati izkazujejo visoko neodvisnost delavcev od države, kar je povsem v nasprotju z ustaljenim prepričanjem politike in splošne javnosti, da umetniki živijo na račun države in davkoplačevalcev. Dve tretjini delavcev ne prejemata javnega denarja, številni tudi v času epidemije niso dobili pomoči, izrazito nizek delež ustvarjalcev pa je zaposlenih v javnih službah. Smiselno je izpostaviti vprašanje, ali je obstoječ sistem javnega financiranja pravičen oziroma dovolj dostopen za vse, ki ga potrebujejo in si ga zaradi kakovostnega dela tudi zaslužijo.

Statistike verjetno res poskušajo številnim nadeti prevelike ali premajhne čevlje, vendar vseeno upamo, da bodo podatki, prikazani v nadaljevanju, marsikomu v pomoč pri temeljitejšem razumevanju slovenskih ustvarjalcev. Nadejamo se, da bo ta zbir podatkov tudi koristen pripomoček za odločevalce za nadaljnji razmislek, kako snovati učinkovitejše podporne sisteme za kulturno-ustvarjalni sektor. Najlepša hvala vsem sodelujočim za čas in trud, vložen v reševanje, vsem strokovnjakom in novinarjem pa gre posebna zahvala, da naše izsledke vključujete v svoje delo. Prav zaradi izjemne podpore “s terena” s še večjim veseljem nadaljujemo z našim delom.

Metodološka pojasnila

Polona Černič

Zbiranje podatkov je potekalo v treh obdobjih, pomladi in jeseni leta 2020 ter pomladi 2021. V študijo smo vključili vse delavce, ne glede na pravni status: študente, delavce prek avtorskih pogodb, samozaposlene v kulturi, samostojne podjetnike, zaposlene v podjetjih in v zasebnih zavodih, društvih in zadrugah, zaposlene v javnih zavodih in neprijavljene delavce. V prvem merjenju je sodelovalo 1.521 ustvarjalcev, v drugem 1.578 in v tretjem 1.517 delujočih na enaindvajsetih različnih podpodročjih kulturno-ustvarjalnega sektorja.

Pri zbiranju podatkov smo uporabljali kvantitativno metodo. Oblikovali smo spletni anketni vprašalnik. V prvem merjenju je vprašalnik vseboval 41 vprašanj, ki pa smo jih v obeh nadaljnjih merjenjih vsebinsko nadgradili s posameznimi vsebinskimi podsklopi, tako da je drugi vseboval 55, tretji pa 73 vprašanj. Anketna vprašanja so bila pri vseh treh merjenjih večinoma izbirnega in kombiniranega tipa ali merska lestvica. V vseh treh merjenjih so se za izrazito pomemben vsebinski doprinos izkazala vprašanja odprtega tipa, pri katerih smo za analizo uporabili kvalitativno metodo.

Doslej smo objavili tri dele raziskave Slovenski kulturno-kreativni delavec v času covida-19, ki zajemajo izsledke vseh merjenj in so dostopne na tukaj. V sklopu infografik pa smo oblikovali skupni vzorec, v katerega smo vključili respondente, ki so sodelovali v vsaj enem od treh merjenjih, skupaj 3.454 delavcev. Osebe, ki so sodelovale v dveh ali treh merjenjih, smo vključili le enkrat. Osnovo skupnega vzorca predstavlja tretje merjenje (1.504 enot). Iz drugega merjenja je bilo ustreznih 1.356 enot. Najmanjši delež enot v skupnem vzorcu predstavlja prvo merjenje (594 enot oz. 17,7 %). Pri vzorcu prvega merjenja smo naleteli na težavo, ker smo vprašanje o podpodročjih delovanja oblikovali kot več možnih odgovorov, zaradi česar respondentov, ki so izbrali več kot eno podpodročje, nismo mogli vključiti v skupni vzorec. Ta težava v nadaljnjih merjenjih ni bila prisotna.

V Tabeli 1 je prikazana struktura vzorca kulturno-ustvarjalnih delavcev po glavnem podpodročju delovanja. Kot je prikazano v infografikah v nadaljevanju, večina delavcev ne deluje le na glavnem, ampak tudi na dodatnih podpodročjih, v povprečju na 2,2. Glavna podpodročja z več kot sto respondenti smo vključili v podrobnejšo analizo in oblikovali podpodročno specifične infografike.

47,3 % delež respondentov po tipu poslovnega subjekta je tistih, ki so v različnih oblikah samozaposlitve: samozaposleni v kulturi ali samostojni podjetniki, tudi s popoldanskim s. p. Sledijo najbolj prekarizirani delavci, skupaj 13,3 %, ki delajo prek študentskih napotnic, pogodb ali delajo na črno. Delavcev zaposlenih za določen ali nedoločen čas v javnih zavodih je 9,1 %. Ustvarjalcev iz vzorca, ki delajo v podjetjih, je 8,9 % in delavcev, ki so zaposleni v zasebnih zavodih, zadrugah ali društvih, je 4,6 %. V drugih oziroma nepojasnjenih oblikah dela 16,9 % vprašanih.

Anketna vprašanja so se nanašala na pet vsebinskih sklopov in skupaj merila 38 spremenljivk. V infografikah je vključenih le del spremenljivk. Nekatere izmed njih so bile za potrebe analize ustrezno preoblikovane oziroma rekodirane.

SOCIO-DEMOGRAFSKE SPREMENLJIVKE:
Povprečna starost, povprečno število let delovnih izkušenj, spol.
DELO IN SODELOVANJE:
Število neformalno povezanih sodelavcev, pravni status.
SOCIALNA (NE)VARNOST:
Neto prihodek posameznika, lastništvo nepremičnine, partnerska zveza, neto prihodek gospodinjstva.
ZNANJE IN IZKUŠNJE:
Stopnja izobrazbe, število podpodročij, na katerih delujejo (le vzorec 2 in 3. merjenja), področja s katerimi se povezujejo (z glavnim področjem).
KRAJ USTVARJANJA:
Kraj dela, regija dela.
NEURESNIČENOST:
Poklicno poslanstvo, odhod iz sektorja.
ODNOS Z DRŽAVO:
Javno financiranje, upravičenost do državne pomoči, pravni status v javnih ustanovah.
CENA EPIDEMIJE:
Odpoved posla, delovna učinkovitost, stanje dohodka posameznika (znižanje/zvišanje), zadostnost državne pomoči, poslovni prostor, lokacija dela, stanje dohodka gospodinjstva (znižanje/zvišanje).

V analizi smo uporabili dva tipa statističnih analiz, univariante, s katerimi smo istočasno analizirali eno spremenljivko, in bivariatne za istočasno analizo dveh spremenljivk. V poročilu prikazujemo le univariante statistične analize. Raziskava je bila izvedena v treh delih in predstavlja edino celovito študijo vplivov epidemije covida-19 na delavce kulturno-ustvarjalnega sektorja v Sloveniji. Ker gre za prvo tovrstno študijo v Sloveniji, smo se soočili tudi z nekaterimi izzivi. Prva verzija vprašalnika, ki smo jo aplicirali manj kot mesec po začetku epidemije, je imela določene pomanjkljivosti, ki smo jih nato v naslednjih dveh merjenjih odpravili, ter tudi vsako naslednje poročilo je bolj dovršeno. Osrednja težava preučevanja delavcev v kulturno-ustvarjalnem sektorju pa je primanjkljaj predhodnih raziskav, ki bi zajemale vse tipe poslovnih subjektov in vsa podpodročja sektorja. Posledično rezultatov analize že na nivoju socio-demografskih podatkov ni moč ustrezno primerjalno ovrednotiti.

Vsekakor so možnosti za nadaljnje analize kulturno-ustvarjalnega sektorja številne, saj je naša baza podatkov vse obsežnejša in vključuje že desetino vse delovno aktivne populacije sektorja. Neodgovorjenih vprašanj je še veliko, naša motivacija za raziskovanje ne popušča, tako bomo v letu 2022 merjenje zagotovo še ponovili in izsledke še naprej karseda zanimivo in razumljivo predstavili zainteresirani javnosti.

Oblikovanje: Maruša Račič

Raziskava in poročilo sta nastala v koprodukciji Poligon kreativni center in Center za kreativnost pri MAO.
Projekt Czk sofinancirata EU iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija.