Posvet o prispevku kreativnih industrij in kulturnih iniciativ k Zeleni prestolnici Evrope 2016,
Proti »ustvarjalnosti«: Ohlapno strukturirane misli o ohlapno definirani temi
Blaž Bajič
Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo FF UL, Zavetiška 5, 1000 Ljubljana
bajic.blaz@gmail.com
Povzetek prispevka
Namen prispevka je izpostaviti nekatere ideološke dimenzije govora o »ustvarjalnosti«, ki ga reproducira tudi etnologija/kulturna antropologija, pogosto prav takrat, ko se želi od njega oddaljiti. »Konvencionalna« raba kategorije »ustvarjalnost« implicira »neustvarjalnost«, pri čemer prva označuje nekaj izrazito pozitivnega in zaželenega, druga pa njeno nasprotje. Več avtorjev je upravičeno opozorilo, da je tovrstna koncepcija izključujoča, in predlagalo razumevanje pojma skoz procesualnost in relacijskost. V tej »šoli« je še posebej vplivna ekološkoantropološka koncepcija ustvarjalnosti Tima Ingolda, ki zavoljo (oziroma pod pretvezo) vključevanja vseh materialnih teles, tudi okolja, v procese ustvarjanja zanika možnost ne-ustvarjanja, a zabriše realne razlike v razmerah delovanja in ne priznava Drugosti. Takšen konceptualni okvir ne priznava možnosti drugačnega delovanja – ustvarjanja onkraj strukture skupne razlike, ki spreminja samo strukturo – in v etnologijo/antropologijo, pa tudi v »ustvarjalnost«, vnaša družbeno-reformistične, celo konservativne podmene tega zgodovinskega obdobja, ki otežujejo kritični premislek politik ustvarjalnosti in okolja.
CV
Blaž Bajič se je po diplomi iz etnologije in kulturne antropologije leta 2013 vpisal na doktorski študij iste smeri, kjer pripravlja disertacijo o rekreativnem teku v Ljubljani in okolici kot »sestavini« načina življenja v poznokapitalistični družbi. Njegova področja zanimanja so antropologija prostora in kraja, popularna kultura ter antropologija telesa in gibanja. Terenske raziskave je opravljal predvsem v Ljubljani, med drugim tudi o vlogi novodobnih rokodelskih sejmov kot veje t. i. kreativnih industrij v produkciji lokalnosti.