Skip to main content

Razstava “Začasno. Do nadaljnjega.”

Tivolska cesta 44, Ljubljana
27. november – 20. december 2020

Avtorji: Katarina Dekleva, Nuša Jelenec, Janja Kosi, Maruša Račič, Primož Zorko
Kuratorica: Teja Kosi

Po zaprtju Poligon kreativnega centra je naša prva razstava, poimenovana Začasno. Do nadaljnjega., na ogled ravno, ko se je zaprla tudi večina države. Ustvarjalnosti namreč ni mogoče ustaviti ali prestaviti, umetniško inspiracijo pa potrebujemo bolj kot kadarkoli doslej.

Razstava Začasno. Do nadaljnjega. združuje pet interdisciplinarnih umetnikov: Katarino Dekleva, Nušo Jelenec, Janjo Kosi, Marušo Račič in Primoža Zorka. Ustvarjalce, ki podajajo večplastne odgovore na skupinsko izkušnjo nedostopnih in neurejenih produkcijskih prostorov v mestu, ki  bi nudili ne le osnovo za kvalitetno ustvarjanje, temveč tudi za grajenje solidarnosti, občutka pripadnosti in varnosti.

Začasno. Do nadaljnjega. pripoveduje o strategijah in povezovanjih, ki se dogajajo v prostorih, kot tudi takrat, ko ni več strehe nad glavo. Gre za refleksijo o tem, kako začasnost vpliva na kreativne procese in mentalni prostor, ter poskus krepitve zavesti o pomenu ohranitve kreativnih mrež in učinkov na nivoju lokalnih skupnosti kot tudi širše – navkljub prostorskemu manku. Aktiviranje bolj kreativnih, sodelovalnih in solidarnih scenarijev prihodnosti pa je še toliko pomembneje v luči trenutne začasnosti, ki bo do nadaljnjega ostala z nami.

Slikarka, ilustratorka in animatorka Janja Kosi (1994) z delom dóm -a m, mest. ed., katerega poimenovanje je preneseno iz slovarskega zapisa, izhaja iz načrtovanih novogradenj v Ljubljani. Ker so reklamne podobe načrtovanih novogradenj še nenaseljene, brez prebivalcev, pa bodo za večino, ki so jim nedosegljive, kot take tudi ostale. Ob izpraznjenem dóm-u in odsotnosti človeka je tako predvsem moč čutiti pomanjkanje smisla, medtem ko kukanje skozi okna zbuja sanjarjenje.

Trenutno stanje na nepremičninskem trgu v prestolnici, ki mlade spravlja v krč in obup, je dokumentirala grafična oblikovalka, ilustratorka in fotografinja Maruša Račič (1988). Z modifikacijo prostora je tega predrugačila v duhu ponudbe oz. sob, ki se na spletu ponujajo v najem, in ga poimenovala Nepremično. Na poti do bivališča nas spremljajo nepremičninski oglasi, ki kažejo trenutno stanje nepremičninskega trga.

Izrinjanje kreativnosti zaradi kapitala in želje po dobičku pa komentira likovni umetnik, fotograf in oblikovalec Primož Zorko (1983). Ustvarjen osem metrov dolg reklamni balon zavzema večino vitrinskega prostora, najlepšega dela galerije, tako pa razstavljene fotografije potiska ob rob jih hkrati deformira. Vedno večji balon kapitalizma, elitizma in turistifikacije namreč duši in izriva umetnost in kulturo ter njune prostore, predvsem tiste uporniške in podtalne, ki se vztrajno upirajo logiki začasnosti.

Arhitektka in unikatna oblikovalka Katarina Dekleva (1984) in industrijska oblikovalka Nuša Jelenec (1983) razstavljata pohištvo, ki je sestavljeno iz polizdelkov, ki so na voljo v trgovini z gradbenim in tehničnim materialom. Vsi eksponati so zasnovani tako, da kupljeni artikli z minimalnimi posegi tvorijo nove izdelke. V duhu izpostavljene problematike stanovanjskih in produkcijskih prostorov za mlade (in ne več tako mlade) se pohištvo za interier pojavi zunaj, na ulici. Zaradi iste problematike je med in po razstavi naprodaj.

Zaradi covid-19 epidemije je razstava na ogled z ulice. 

Več o ustvarjalcih razstave tukaj.

Producenta: Eva Matjaž in Luka Piškorič
Produkcijska podpora: Fabrikaid
Oblikovanje: Primož Zorko
Fotografije: Mankica Kranjec, Primož Zorko

Podporniki razstave:
Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo