Samozaposleni, a ne sami
28.2. – 29.3. 2018
Življenja samozaposlenih niso enostavna, polna vsakodnevnih poslovnih preprek in reševanja najrazličnejših birokratskih zagat. Občutek socialne nevarnosti je med segmentom neodvisnih profesionalcev vseprisoten. Strategije spoprijemanja z izzivi pa odposameznika do posameznika različno učinkovite.
V medijih se problematika samozaposlenosti in prekarnosti problematizira realistično, resno, strogo. To je nujno potrebno, saj ob naraščanju deleža samozaposlenih (še posebej med mladimi), kakovostne sistemske rešitve za urejanje polja na ravni države izostajajo.
Kljub temu je segment samozaposlenih v širši javnosti, še posebej med zaposleno populacijo z “varnimi službami”, pogosto nezadostno slišan in razumljen, velikokokrat tudi stereotipiziran. Čeprav lahko mejo med socialno varnostjo stalne zaposlitve in socialno nevarnim statusom samozaposlenih prestopiš hitreje kot se zdi na prvi pogled, dva segmenta delovne aktivne populacije pogosto ostajata na nasprotnih bregovih.
Namen razstave je javnosti približati življenje in izzive samozaposlenih na neogrožujoč način, prek humorne ilustracije vsakodnevnih zasebnih in profesionalnih situacij.
Format je namerno sproščen, parodičen in sicer s ciljem, da posameznik neprisiljeno zdrsne v čevlje samozaposlenega in preden se dobro zave, kje se je znašel, občuti njegove žulje in prispevek, ki ga s svojim delom daje družbi.
Avtorici razstave: Eva Matjaž in Maruša Račič
Produkcija: Zavod Poligon