Ustvarjalna zelena Ljubljana

Posvet o prispevku kreativnih industrij in kulturnih iniciativ k Zeleni prestolnici Evrope 2016,
Ljubljana, 14. april 2016

Razvoj sodelavne kulture v Sloveniji in izzivi opolnomočenja samozaposlenih

Eva Matjaž 
Poligon, zavod za razvoj kreativnih industrij, Tobačna 5, 1000 Ljubljana
eva@poligon.si

Povzetek prispevka

Psihologija dela in sorodne panoge so se več desetletij večinoma ukvarjale z organizacijami in upravljanjem kadrov znotraj njih. Globalizacija, tehnološki razvoj ter finančna in gospodarska kriza pa so radikalno spremenile trg dela in s tem povezane sistemske rešitve (aktivne politike zaposlovanja), razvoj določenih področij (poklicev) in redefinicijo odnosa med »delodajalci« in »delojemalci«, ki vse večkrat sodelujejo občasno, po principu »ekonomije na zahtevo«. Veliko primerov kaže, da je »startup neokapitalizem« pograbil temeljni socialistični koncept skupnosti in ga transformiral na način, da znova opolnomočuje kapitalske centre moči, dejanski ustvarjalci dodane vrednosti pa ostajajo nezaščiteni. Je Henwoodova (2015) teza, da smo vsi mikro podjetniki, ki skušamo preživeti v sovražnem svetu in mislimo, da imamo tudi brez zdravstvenega zavarovanja, bolniške, načrta za pokojnino življenje pod nadzorom, pravilna? Kaj so bistvene veščine in kakšne so razmere, ki jih potrebujejo delavci 21. stoletja? Kaj bi morala biti danes temeljna zanimanja kadrovskih panog? Je rešitev za opolnomočenje samozaposlenih razvoj sodelavnih platform ali pa so te zgolj priročen model za pospeševanje nadaljnje prekarizacije delovno aktivne populacije?

CV

Mag. Eva Matjaž je psihologinja in že od leta 2005 neodvisna družboslovna raziskovalka, ki se posveča razumevanju ustvarjalnega potenciala skupnosti ter novih ekonomskih in družbenih modelov. Je soustanoviteljica iniciativ Slovenia Coworking (2012) in Slovenia Crowdfunding (2013) ter soustanoviteljica prvega slovenskega kreativnega centra Poligon (2014), raziskovalne agencije Memo Institut (2007) in Zavoda Intakodalje (2013). Je raziskovalka, ki teorijo prenaša v prakso in na podlagi praktičnih spoznanj gradi nove koncepte. Za magistrsko nalogo o pozitivnih učinkih zmanjševanja potrošnje je leta 2009 prejela nagrado za najboljši magisterij na Fakulteti za družbene vede.