Ustvarjalna zelena Ljubljana

Posvet o prispevku kreativnih industrij in kulturnih iniciativ k Zeleni prestolnici Evrope 2016,
Ljubljana, 14. april 2016

Skupnostne prakse in njihov pomen za trajnostni urbani razvoj

Marko Peterlin
Inštitut za politike prostora, Tržaška 2, 1000 Ljubljana
marko.peterlin@ipop.si

Povzetek prispevka

Prispevek predstavi pojem skupnostnih praks v urejanju prostora, ki jih razumemo kot samoorganizirane pobude s pomembnimi posledicami za produkcijo prostora. Skupnostne prakse in lokalne pobude tako kot skoraj povsod po svetu tudi pri nas vedno pomembneje sooblikujejo prostor. Njihova vloga v urejanju prostora postaja vidna tako v strokovnih krogih kot v vsakdanjem življenju prebivalcev mest. Med pozitivnimi vidiki velja izpostaviti možnost doseganja razmeroma hitrih sprememb na bolje z majhnimi koraki, poleg tega pa tovrstne prakse zaznamuje izrazito participativen pristop pri zasnovi, izvedbi in upravljanju. Med dobrimi učinki gre omeniti tudi občutek v širši družbi, da so spremembe v prostoru na bolje možne in na dosegu roke, česar pogosto odtujeni in dolgotrajni procesi urejanja prostora ne omogočajo.
Še posebej zaradi vidikov javnega upravljanja je pri skupnostnih praksah pomemben odnos z lokalno skupnostjo. Nemalokrat takšne prakse tudi tako ali drugače podpirajo občine ali druge javne institucije na lokalni ravni. Skupnostnih praks tudi zato ne moremo več obravnavati izven javnih politik urejanja prostora, temveč kot njihov sestavni del. Prostorskega načrtovanja in drugih formalnih oblik urejanja prostora ne nadomeščajo, temveč jih dopolnjujejo.

CV

Marko Peterlin je arhitekt in urbanist, ki je po nekajletni praksi študij nadaljeval na Katalonski politehnični univerzi v Barceloni, kjer je zaključil magistrski študij Metropolis. Na Ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani se je dve leti ukvarjal z evropskimi prostorskimi politikami ter s strateškim prostorskim načrtovanjem, predvsem v povezavi s prometom. Prek dela na Inštitutu za politike prostora (IPoP) od 2006 dalje med drugim spodbuja sodelovanje javnosti, mreženje neodvisnih akterjev pri urejanju prostora in razvoj urbane politike ter promovira trajnostno mobilnost.