Razstava:
Agate Lielpētere in Luīze Rukšāne
Galeriji Kresija, Stritarjeva ulica 6, Ljubljana
23. julij – 28. avgust 2025
Če se osredotočimo na »kulturo« v agrikulturi, govorimo o skrbi in negovanju, vendar nas globalizacija in naraščajoče povpraševanje silita, da se širimo v naravna okolja. V učinkovitost usmerjeno kmetijstvo zmanjšuje prisotnost avtohtonih sort na zemlji, za katero skrbimo – rastlin, ki so postale del naše kulture in identitete.
Naslov razstave »Zemlja« zaobjema vse pomene besede – prst, zemlja, košček zemlje, naš košček zemlje, naš planet. Obeležuje pot, ki nas vodi od mikroorganizmov do planetarne ravni. Umetnici nas vabita, da raziščemo, kam v tej verigi spadamo in kakšen je naš odnos z njo. Kakšen vonj ima naša prst? Kaj raste v njej? Kaj so v njej gojili naši stari starši? Kako jo negujemo mi? Odgovori na ta vprašanja ponujajo vpogled ne le v naše prakse kmetovanja, temveč tudi v kulturni okvir naše identitete. Z razumevanjem svoje prsti in zemlje se lahko nekaj naučimo tudi o svojih koreninah. Umetnici se, ne da bi se menili za velike pripovedi o nacionalni pripadnosti, osredotočita na manjše enote zemlje in prevprašujeta identiteto kot intimno stvarnost.
Latvija je zgodovinsko gledano narod predanih uživalcev krompirja. Leta 2018 se je s 113 kg krompirja na prebivalca uvrstila na tretje mesto v Evropi (FAO). Posledično so vzgojili številne domače sorte krompirja, pogosto poimenovane po ženskah, ki so bile pomembne za njihove pridelovalce – njihovih materah, ženah ali hčerkah. Agate Lielpētere tako trdi, da so krompir in ženske latvijsko narodno bogastvo. Luīze Rukšāne se tej tematiki posveča še bolj poglobljeno in raziskuje zapletene povezave med ženskostjo, plodnostjo, delom in latvijsko pokrajino. Razstava sproža razpravo o naravnem in kultiviranem ter naravi proti vzgoji, da bi pripomogla k razumevanju posameznikovega zavedanje samega sebe.
Sitotiski in skulpture Agate Lielpētere so portreti žensk in sort krompirja, ki nosijo njihova imena. Dela gledalcu omogočajo, da hkrati pogleda v oči ženskam in krompirju. Poleg »latvijk« je umetnica vključila nekoč priljubljeno slovensko sorto igor, ki jo je virus Y skoraj iztrebil. V prizadevanju, da bi ga ohranila v našem kolektivnem spominu – in v upanju, da bo vzniknila sveža ljubezen – ga predstavi latvijskim sortam, kot so magdelēna, zīle in laimdota. Za svoje skulpture uporablja kamne, ki jih je našla predvsem na krompirjevih poljih, s čimer poudarja njihovo povezanost z naravnim svetom. »Kamen je gmota trde, zgoščene rudnine, ki je nastajala v daljšem časovnem obdobju. Nekako se mi zdi, da je to primerna prispodoba za Latvijke,« razmišlja Lielpētere. S kančkom ironije tudi ugotavlja, da še danes nobena latvijska sorta krompirja ne nosi njenega imena, vendar pa je po Luizi poimenovana vrsta petelinčka, ki jo je vzgojil njen dedek.
Risbe velikega formata z grafitom in ogljem Luīze Rukšāne pa zagotavljajo kontekst in konkretneje prikazujejo okolja, ki so značilna za latvijsko pokrajino, a gledano z intimnega, odmaknjenega stališča. Avtorica izpušča barve, s čimer gledalcu omogoča, da te prostore doživlja skozi svetlobo, senco, teksturo in kompozicijo, brez motečih barvnih odtenkov. Motivi, ki jih upodablja, so manjši izseki dežele, ki nas nežno vabijo k iskanju sledov identitete pod skalo, v štorkljinem gnezdu ali med napornim pobiranjem krompirja – na mestih, kjer je morda ne bi pričakovali, a se ob namenskem iskanju diskretno razkrije.
Agate Lielpētere (Latvija, 1995) je vizualna umetnica, ki živi in dela v Ljubljani. Diplomirala je iz umetnosti in humanistike (grafična umetnost) na Latvijski akademiji za umetnost. Lielpētere je pripravila šest samostojnih razstav v Rigi in Ljubljani ter sodelovala na številnih skupinskih razstavah doma in v tujini, med drugim v Ljubljani, Londonu, Rigi in Tokiu, razstavljala pa je tudi v Moderni galeriji v Ljubljani ter Centru za sodobno umetnost Kim? in Latvijskem centru za sodobno umetnost v Latviji. Njena dela so vključena v Zuzansovo zasebno zbirko sodobne umetnosti. Njena umetniška dela lahko opišemo kot subtilno humorna s fokusom na družbeni narativ in vprašanja identitete.
→ www.agatelielpetere.com
Luīze Rukšāne (Latvija, 1995) se kot vizualna umetnica ukvarja predvsem z risbo, ki jo odlikuje občutljivost za površino, svetlobo in čustveno razpoloženje. V svojih delih z obravnavo tem spomina, časa in domačnosti oblikuje pretanjene razmisleke o osebni in kolektivni zgodovini.
Rukšāne je diplomirala na Latvijski akademiji za umetnost in trenutno študira na Visoki šoli za oblikovanje v Hamburgu. Njena samostojna razstava Folding Lines (2024) je bila deležna priznanja kritikov in zmagala po izboru občinstva v okviru Purvītisove nagrade 2025, najprestižnejše latvijske nagrade za vizualno umetnost. Sodelovala je na razstavah po vsej Evropi, njena dela pa so vključena v zbirke Latvijskega nacionalnega muzeja umetnosti, fundacije VV in zasebnih zbirk.
→ www.luizeruksane.com
Besedilo: Agate Lielpētere
Fotografije: ©foto Kaja Brezočnik, arhiv MOL
Producent: Luka Piškorič
Razstava je nastala s podporo Latvijske državne fundacije za kulturo in galerije Kresija/Mestne občine Ljubljana.